// Hvala. //

Hvala študij umetnostne zgodovine, da si me popeljal na toliko različnih lokacij. Ampak priznam, da sem takrat orng trpela. Z muko sem hodila na terenske vaje in poslušala referate, ki smo jih morali pripraviti. Zakaj? Ker sem bila mlajša in vse drugo je bilo bolj pomembno.

Tri leta kasneje, po zaključenem študiju se vračam na lokacije terenskih vaj in berem o zgodovini in o umetnostni zgodovini vseh teh fantastičnih lokacij. Vse profesorice bi bile verjetno ponosne name. Js pa sem tud malo ponosna sama na sebe. Uživam ob pogledu na stare stavbe in z veliko žlico zajemam življenje in vse informacije, ki jih preberem. Zakaj? Ker vem, da po ogledu ne sledi izpit in da ni pomembno, če sem pozabila kdo je poslikal sobane, kdo je zgradil dvorec … Z nasmeškom na obrazu zaključim dan in se zavedam, da je le umetnost del mojega življenja. Na takšen in drugačen način.

Lepo bodi! Ana.